‘Ni nama mar, da najina besedila ne bodo všeč tistim, ki nič ne mislijo … Nevidne evidence s svojo paradoksno konstrukcijo merijo na tisto, kar je pred nami v našem vidnem polju, kar bi moralo biti vidno, opaženo, reflektirano, pa ni, saj si nihče ne drzne misliti realnosti prezrtega, ker je slepilo preveč obče in razširjeno.’ Tako Taja Kramberger in Drago Braco Rotar